Igrajmo se!

Psi so socialna bitja, z razvito komunikacijo in sistemom urejanja konfliktov. Da pa se tega lahko naučijo se morajo tudi družiti. Tako kot mi ljudje :). In kot sem že pisala, je igro seveda potrebno tudi kontrolirati, ter poskrbeti da je vsem udeležencem v igri prijetno in fajn. 

Marsikatero težavo v komunikaciji med odraslimi psi bi lahko preprečili, če bi jih v mladosti naučili kakšne so pravilne reakcije in kako se v kočljivi situaciji obnašati, da ne pride do resnega konflikta. 

Srečanja "Igrajmo se!" so namenjena psom in njihovemu piljenju komunikacijskih veščin. Seveda pa tudi vsem njihovim skrbnikom, da se boste lahko naučil kaj je potrebno paziti in kdaj morate svojega psa zaščititi. Več o srečanjih "Igrajmo se!"

Med zabavno igro se bomo učili tudi:

da lovljenje ni vedno slabo :)

 

da se geste, ki jih je "sogovornik" narobe razumel lahko hitro pojasni ;)

da je gordijski vozel lahko zabaven  :)

In še mnogo drugega. Predvsem pa se bomo imeli resnično fajn.

Peta svečka

    

Prav danes je »uradni« rojstni dan Športno kinološkega društva Fajn pes. Na današnji dan je namreč upravna enota Ljubljana uradno odobrila njegov obstoj.

ŠKD Fajn pes je v najinih glavah seveda obstajal že davno pred tem, a je ideja morala dozoreti, se pravilno mediti. Tisoči kilometrov, ki sva jih skupaj prevozili, pa neskončno skupnih treningov, sprehodov in kavic. Vsepovsod sva čvekali in čvekali, o vsem kar se nama je zdelo pomembno. Program dela, najine želje, cilji, ki jih želiva doseči in kako do njih. Program seveda vsake toliko časa resno pregledava in oceniva ali se z njim še strinjava. Prav tako čvekava še vedno, o novih idejah, o tekočih problemih, pa malih zmagah, ki smo jih dosegli. 

Želeli sva, da so najini tečaji živa stvar, zato program vedno prilagodiva potrebam skupine. Najini tečaji sicer imajo rdečo nit, niso pa zgolj zasledovanje predvidenega programa. 

Želeli sva, da se imajo ljudje na tečajih fajn in da jih za šolanje psa čim bolj navdušiva. Predvsem pa, da so do konca tečaja čim boljše pripravljeni na naslednje desetletje uživanja s svojim Fajn psom. Tečajnikom smo v pomoč in podporo, če kaj potrebujejo, ne glede na to koliko let je minilo od obiskovanja tečaja. Pa to ni le klišejska izjava, ampak je dejstvo.

Želja, ki je bila še posebej živa, da bi se vsaj nekaj ljudi v najini družbi počutilo tako zelo fajn, da bi se želeli srečevati tudi po končanem tečaju. Uresničila se je kmalu po prvem letu. V člansko skupino prihajajo še vedno tudi tisti čisto prvi člani, poleg vedno novih. 

Mislim, da lahko rečem, da so se najine želje uresničile in da pri svojem delu resnično uživava.

Nedolgo nazaj sva ob debati o pripravah na prihajajoči pomladanski piknik, ki bo hkrati tudi rojstnodnevni žur, ugotavljali da je število udeležencev vsako leto večje in da jih veliko res redno prihaja na naša srečanja. Bo že držalo da se imamo fajn :)

.

Nihče ni popoln

Tako kot ljudje so si tudi psi med seboj še kako različni. Psi iste pasme ali pa potomci istih staršev so si med seboj na pogled lahko precej podobni, pa vendar niso nikoli enaki. Razlikujejo pa se ne le po izgledu, temveč tudi po svojem značaju in posledično vedenju. Nekaj lastnosti je že prirojenih, druge se razvijejo tekom življenja v okolju v katerem živijo.

Ko postanemo skrbnik psa, kaj kmalu začnemo razmišljati kaj nas pri psu moti. Zmoti nas predvsem tisto, zaradi česar imamo več dela kot smo pričakovali oziroma bi si želeli. Razmišljamo kako preprosto bi bilo, če bi bil naš pes vsaj malo bolj umirjen. Ali pa, da bi bil tak kot prijateljev pes, ki nikoli ne sili v druge in ne laja. Najbrž smo se vsi skrbniki psov srečali z idejo, ko bi le naš pes bil ''takšen in takšen'', pač drugačen.

 

Toda čisto vsak pes ima svojo pozitivno in negativno stran. Slej kot prej, se moramo sprijazniti, da psov brez napak pravzaprav ni. Hitreje kot se naučimo sprejeti psa takšnega kot je, lažje in prijetnejše postane sobivanje. Njihove ''napake'' lahko izkoristimo sebi v prid in ob tem nekaj naučimo tudi sebe. Naučimo se sprejemati stvari takšne kot so. Naučimo se, da lahko poskusimo še tisoč in en način, ki bi potencialno lahko rešil težavo, ki jo imamo s psom. Konec koncev se spremenimo mi sami in postanemo bolj vztrajni, mirni, dosledni in odločni. 

In ker smo edinstveni tako ljudje kot tudi naši psi, je tudi kombinacija vodnika in psa posebna in unikatna. Morda bi vaš pes z drugim skrbnikom deloval popolno, lahko da bi imela podobne težave, zelo verjetno pa drugačne. Ne pozabite na prijetne lastnosti vašega psa, ki vam lepšajo vaše skupno življenje iz dneva v dan. Zavedati se moramo, da imamo opravka z živim bitjem, katerega osnovnih značajskih lastnosti ne moremo spremeniti. Z njimi se moramo naučiti živeti in jih obrniti sebi v prid.

Igrati ali ne igrati, to pravzaprav sploh ne bi smelo biti vprašanje

Seveda s Kajo dnevno čvekava o različnih pasjih in malo manj pasjih tematikah. Ob porajanju novih idej so te debate še toliko bolj intenzivne. Pred časom smo se lotili seminarja o igri med psi in igri s psom. V naših tečajih imata namreč obe igri zelo pomembno mesto. Razmišljanja na to temo pa so v meni prebudila različne spomine, dvome in prežvekovanje teorij. 

Pa se lotimo najprej igre med psi. Desetletje nazaj sem tudi sama živela v prepričanju, da se naj psi v času odraščanja čim manj družijo z vrstniki. S psom naj se ukvarja skrbnik, druženju s psi pa naj se izogiba. Pes, ki se bo igral z drugimi psi, skrbnika ne bo več upošteval, je bilo moje takratno mišljenje. Danes vem, da je bila to popolna zabloda. Psi so socialna bitja in nujno potrebujejo stike, igro, druženje z vrstniki. Seveda to nikakor ne pomeni, da je skrbnik med igro čisto brez dela. Nasprotno! Igro je nujno potrebno kontrolirati in psom že v rani mladosti povedati kaj se sme in česa ne. Le tako bo pes vse življenje znal pravilno reagirati ob stikih s psi. 

Vsi, ki imamo doma več kot enega psa, pogosto ne opazimo kako zelo pomembni so stiki med našimi psi, saj so del vsakdana. Zagotovo pa to opazimo, ko smo prisiljeni svoje pse za nekaj časa ločiti. Njihovo ponovno snidenje je namreč polno kontaktov, vohanja in ponovnega spoznavanja, čemur običajno sledi vsaj nekaj teka ali pa krajša igra. Z njo namreč sprostijo napetost in ponovno vzpostavijo odnose. 

Psi, ki so zaradi različnih vzrokov prikrajšani za druženje z drugimi psi, so prikrajšani za pomemben del socializacije in tega primanjkljaja nikoli ne morejo čisto nadoknaditi. Lahko jih naučimo, da popolnoma ignorirajo pse, ko so pod kontrolo. Kadar pa niso, pa nikoli ne moremo vedeti zagotovo kakšna bo njihova reakcija, bodo znali pomiriti spor ali ne odgovoriti na grožnjo? Pri psu, ki ima kontrolirane stike s psi, bo skrbnik dobro vedel kaj lahko pričakuje, prav tako bo pes vedel kakšno vedenje je za skrbnika še sprejemljivo in kakšno res ne. 

Igra skrbnika s psom je osnova njunega odnosa. O igri s psom sem sposobna govoriti ure in ure, saj je to meni zelo ljuba tematika. Ljubezen do igranja s psom poizkušava zbuditi tudi pri tečajnikih. Igro s skrbnikom psi obožujejo, ob enem pa je igra izjemen način kako psu jasno in logično sporočamo kaj sme in česa ne. Pse, ki so nadvse samozavestni pravilna igra omejuje in jim sporoča kje je njihovo pravo mesto. Plašnim psom s pravilno igro dvignemo samozavest in jih opogumimo. Oboji pa z igro sproščajo svoje nagone na primeren in kontroliran način. 

Da smo si zelo podobni je mogoče prebrati marsikje. Ljudje in psi namreč. Oboji smo socialna bitja, oboji brez stikov s pripadniki svoje vrste izgubimo pomemben del socializacije, oboji se radi igramo vse življenje. Ljudje se od malih nog učimo kako smemo komunicirati en z drugim, prav je da to življenjsko lekcijo omogočimo tudi svojim psom. S hobiji in različnimi rekreacijami pa skrbimo tudi za svojo igrivo plat, tudi vaš pes vam bo hvaležen, če se boste z njim igrali in tako skrbeli za igrivo plat obeh.

"Saj smo bili v šoli, pa ni nič pomagalo" ali kdaj obisk pasje šole res ne pomaga?

Ste tudi vi že kdaj imeli sogovornika, ki je rekel, da so pasjo šolo s psom sicer obiskali, vendar “ni bilo nobenega učinka”? Morda ste doživeli tudi sami, da je pes v šoli, na poligonu ali na skupnih sprehodih s svojimi pasjimi sošolci priden in uboga vsa povelja, vse odpoklice in je z vami pripravljen sodelovati, doma pa je zgodba drugačna?

Dobra stran te težave je, da gre v večini primerov za enak problem, ki je dokaj preprosto rešljiv. Po kratkem pogovoru namreč hitro ugotovimo, da razlog ni v psu, temveč v človeku, ki se v šolski situaciji do psa vede bistveno drugače, kot doma.

Pomen pasje šole namreč NI, da se dvakrat tedensko za eno uro posvetite psu in se takrat in tam z njim ukvarjate drugače, bolj poglobljeno in bolj zavzeto. Od teh dveh ur tedensko pes ne bo odnesel ničesar! Te dve uri tedensko sta namenjeni vam. V tem času bi morali spoznati, kako svojega psa učiti, kako z njim vzpostavljati dober odnos, kako se z njim igrati, kako ga voditi na sprehod, kako pes funkcionira… Ampak to se boste naučili vi, ne pes. Zato verjemite, če “šola ni nič pomagala", je najverjetneje nekdo "sedel na ušesih". Pa to ni bil vaš pes. ;)

Kar se boste naučili v šoli, boste morali s psom ponavljati doma in na sprehodih. V šolo torej pridete zgolj po informacijo, kako in kaj, po znanje o zgoraj navedenih temah, nato pa je to znanje potrebno uporabiti doma. Najbolje na enak način, kot ste to počeli v šoli – seveda s predpostavko, da ste tam dosegli želen rezultat.

Zato – če psa ne želite nagrajevati s hrano, tega tudi v šoli ne počnite. Če psa ne želite nagrajevati z igro, tega tudi v šoli ne počnite. Nikakor v šoli ne počnite ničesar, kar ne želite početi tudi doma, ker boste tako lahko zagotovili le neuspeh. Zato izberite pasjo šolo, kjer se z načinom dela strinjate toliko, da se ga boste lahko držali tudi doma. In prav tako izberite nagrado, ki jo boste želeli uporabljati tudi vi. Ne pozabite pa, da nagrajujete psa, torej mora biti nagrada takšna, ki bo všeč (tudi) njemu.

Ko boste našli za vas ustrezno pasjo šolo in izbrali ustrezen način dela, ki se ga boste držali tudi doma, takrat boste zagotovo spoznali, da pomaga le tista pasja šola, v kateri se kaj naučimo ljudje.

Na aktiven sprehod s psom

Gremo na en fajn, aktiven sprehod? Jaaaaaa!

Ste se kdaj spraševali zakaj je vaš pes še vedno poln energije čeprav je ves sprehod neomejeno tekal? Aktivni sprehodi so tisti, ki psa utrudijo mnogo bolj kot prosto ''dirkanje''. Psi obožujejo sprehode, nedvomno pa so še bodo zadovoljni, če so ti zares aktivni.

Če ste eni izmed tistih, ki na sprehodih zamišljeno premleva aktualne probleme, vmes spiše kakšen sms in opravi nekaj klicev, med tem pa se vaš pes zabava po svoje, potem je čas za spremembo. Sprehodi naj za vas ne predstavljajo obremenitve, temveč čas, ko se s psom kvalitetno družita in sprostita. Tako preživeti sprehodi izboljšajo in okrepijo odnos z vašim psom. Opazili boste, da so psi po aktivnih sprehodih mnogo bolj umirjeni in zadovoljni, kljub temu, da sta vse skupaj prehodila morda le kakšen kilometer.

Kako torej poskrbeti, da bo sprehod aktiven? Vklopite pasje možgane!

Že sama hoja ob popuščenem povodcu predstavlja za psa bolj aktiven sprehod kot prosto sprehajanje, saj se mora ves čas prilagajati vašemu tempu hoje. Ne glede na to, kje se sprehajate (naselje/park/ulica/travnik/gozd...), izkoristite dano okolje z motnjami, ovirami in različnimi materiali ter psa zaposlite. Potrebujete le nekaj domišljije, priboljške, igračo in zabava se lahko začne.

Preskakovanje podrtih dreves, slalom med količki, hoja in izvajanje trikcev za ravnotežje na ozkih ovirah, izvajanje ''ta šolskih vaj'', hoja po rešetkah in še in še. Psa lahko naučite prinašanja in iskanja predmetov (žogice, frizbi, storžki, palice...). Kadar se na sprehod odpravite v varno okolje, kjer psa lahko izpustite, vsekakor ne pozabite na skrivanje. Kadar se vaš pes zavoha ali odtava predaleč od vas, izkoristite trenutek in se psu skrijte.

In seveda, ne pozabite na odpoklice iz takšnih in drugačnih situacij. Imejte se kar se da fajn s svojimi psi in poskrbite, da bodo sprehodi zabavni in sproščujoči za oba. Igrajte se, tekajte, lovite. Četudi ste po napornem delavniku utrujeni, vas bo takšen sprehod gotovo napolnil s pozitivno energijo. In pes vam bo hvaležen mnogo bolj kot za skupno poležavanje na kavču. Pa saj ste gotovo že kdaj videli tisti zares srečen in utrujen pasji pogled po aktivnem sprehodu, kaj ne?