Peta svečka

    

Prav danes je »uradni« rojstni dan Športno kinološkega društva Fajn pes. Na današnji dan je namreč upravna enota Ljubljana uradno odobrila njegov obstoj.

ŠKD Fajn pes je v najinih glavah seveda obstajal že davno pred tem, a je ideja morala dozoreti, se pravilno mediti. Tisoči kilometrov, ki sva jih skupaj prevozili, pa neskončno skupnih treningov, sprehodov in kavic. Vsepovsod sva čvekali in čvekali, o vsem kar se nama je zdelo pomembno. Program dela, najine želje, cilji, ki jih želiva doseči in kako do njih. Program seveda vsake toliko časa resno pregledava in oceniva ali se z njim še strinjava. Prav tako čvekava še vedno, o novih idejah, o tekočih problemih, pa malih zmagah, ki smo jih dosegli. 

Želeli sva, da so najini tečaji živa stvar, zato program vedno prilagodiva potrebam skupine. Najini tečaji sicer imajo rdečo nit, niso pa zgolj zasledovanje predvidenega programa. 

Želeli sva, da se imajo ljudje na tečajih fajn in da jih za šolanje psa čim bolj navdušiva. Predvsem pa, da so do konca tečaja čim boljše pripravljeni na naslednje desetletje uživanja s svojim Fajn psom. Tečajnikom smo v pomoč in podporo, če kaj potrebujejo, ne glede na to koliko let je minilo od obiskovanja tečaja. Pa to ni le klišejska izjava, ampak je dejstvo.

Želja, ki je bila še posebej živa, da bi se vsaj nekaj ljudi v najini družbi počutilo tako zelo fajn, da bi se želeli srečevati tudi po končanem tečaju. Uresničila se je kmalu po prvem letu. V člansko skupino prihajajo še vedno tudi tisti čisto prvi člani, poleg vedno novih. 

Mislim, da lahko rečem, da so se najine želje uresničile in da pri svojem delu resnično uživava.

Nedolgo nazaj sva ob debati o pripravah na prihajajoči pomladanski piknik, ki bo hkrati tudi rojstnodnevni žur, ugotavljali da je število udeležencev vsako leto večje in da jih veliko res redno prihaja na naša srečanja. Bo že držalo da se imamo fajn :)

.

Nihče ni popoln

Tako kot ljudje so si tudi psi med seboj še kako različni. Psi iste pasme ali pa potomci istih staršev so si med seboj na pogled lahko precej podobni, pa vendar niso nikoli enaki. Razlikujejo pa se ne le po izgledu, temveč tudi po svojem značaju in posledično vedenju. Nekaj lastnosti je že prirojenih, druge se razvijejo tekom življenja v okolju v katerem živijo.

Ko postanemo skrbnik psa, kaj kmalu začnemo razmišljati kaj nas pri psu moti. Zmoti nas predvsem tisto, zaradi česar imamo več dela kot smo pričakovali oziroma bi si želeli. Razmišljamo kako preprosto bi bilo, če bi bil naš pes vsaj malo bolj umirjen. Ali pa, da bi bil tak kot prijateljev pes, ki nikoli ne sili v druge in ne laja. Najbrž smo se vsi skrbniki psov srečali z idejo, ko bi le naš pes bil ''takšen in takšen'', pač drugačen.

 

Toda čisto vsak pes ima svojo pozitivno in negativno stran. Slej kot prej, se moramo sprijazniti, da psov brez napak pravzaprav ni. Hitreje kot se naučimo sprejeti psa takšnega kot je, lažje in prijetnejše postane sobivanje. Njihove ''napake'' lahko izkoristimo sebi v prid in ob tem nekaj naučimo tudi sebe. Naučimo se sprejemati stvari takšne kot so. Naučimo se, da lahko poskusimo še tisoč in en način, ki bi potencialno lahko rešil težavo, ki jo imamo s psom. Konec koncev se spremenimo mi sami in postanemo bolj vztrajni, mirni, dosledni in odločni. 

In ker smo edinstveni tako ljudje kot tudi naši psi, je tudi kombinacija vodnika in psa posebna in unikatna. Morda bi vaš pes z drugim skrbnikom deloval popolno, lahko da bi imela podobne težave, zelo verjetno pa drugačne. Ne pozabite na prijetne lastnosti vašega psa, ki vam lepšajo vaše skupno življenje iz dneva v dan. Zavedati se moramo, da imamo opravka z živim bitjem, katerega osnovnih značajskih lastnosti ne moremo spremeniti. Z njimi se moramo naučiti živeti in jih obrniti sebi v prid.

Zakaj nismo prišli prej v šolo?

Je bilo bolj retorično vprašanje na predavanju pretekli četrtek. Seveda to ni bilo prvič in verjetno tudi ne zadnjič, saj se večina odloči za vpis v pasjo šolo, ko ima psička doma vsaj teden dni, če ne celo več. 

Vprašanje "Kdaj je najbolje priti v pasjo šolo?" je pogosto zastavljeno veterinarju, inštruktorju, vzreditelju in še komu, ki ima psa. Odgovori pa so si žal tako zelo različni, da si novopečeni lastnik psa le stežka ustvari mnenje. 

Sami menimo, da se je pasje šole najbolje udeležiti čim prej. Če je to le mogoče, še celo pred prihodom mladička v nov dom. Tako imate našo podporo zares že od samega začetka.

Praktično na vsakem predavanju vsaj en tečajnik ugotovi, da mu vsi nasveti res koristijo, da pa bi bilo še bolje, če bi jih slišal že pred prihodom mladička. Vsa vprašanja in nejasnosti bi tako lahko razjasnili sproti in se težavice ne bi kopičile. 

Kako naj psička navadim na sobno čistočo?  Kako naj ga učim hoje na povodcu, da ne bo vlekel? Kakšno opremo potrebujem? Kako naj ga učim odpoklica? To je le nekaj najpogostejših vprašanj na predavanju. Seveda nanje odgovorimo. Za lastnika pa bi bilo veliko lažje, če bi se o vsem tem pogovarjali še predno bi psiček prišel v njegov dom. Tako bi se lahko izognili marsikateri težavi, ki nastane iz nevednosti. 

Saj veste najlažje se oblikuje mlado drevo, staro drevo prej poči.